Med krajema Spodnjo in Zgornjo Ščavnico so na hribu nad dolino istoimenske reke 1654. leta zgradili leseno kapelo, med leti 1693 in 1705 pa sedanjo župnijsko cerkev Sv. Ane, ki je bila v 19. stoletju dvakrat obnovljena. V cerkveni opremi so trije oltarji, glavni oltar je delo mariborskega kiparja Jožeta Holzingerja iz leta 1794. V stranski kapeli so freske mariborskega klasicističnega slikarja Jožefa Reitterja iz prve polovice 19. stoletja. Blizu cerkve stoji kužno znamenje z letnico 1647.
Cerkev sv. Ane stoji na rahli vzpetini nad dolino reke Ščavnice. Ozka in visoka cerkvena stavba je sestavljena iz ladje in polkrožnega prezbiterija. Njeno zunanjščino pomembno določa zvonik v sredini fasade. Ob južni stranici prezbiterija je zakristija in oratorij nad njo, ob severni stranici pa je prizidana stranska kapela. V zahodnem delu ladje je empora, ki sloni na dveh toskanskih stebričih. Oboki ladje so ločeni z oprogami, ki se od preprostih kapitelov nadaljujejo s pilastri. V prezbiteriju so boki ločeni od ostenja z močnim ogredjem. Posebno poudarjena sta oba vzhodna kapitela pilastrov, ki sta okrašena z jajčevnikom, volutami in klasicističnimi venci. Edino ta dva kapitela sta tudi pozlačena. Glavni vizualni poudarek belo pobarvane notranjščine so veliki oltar v prezbiteriju, Marijin oltar v severnem delu slavoločne stene, prižnica v južnem delu slavoločne stene, tabernakelj, ki je bil nekoč sestavni del velikega oltarja, sedaj pa je nameščen v severni kapeli, ter orgle s poznobaročnim okrasjem na empori.
Leta 1654 so med krajema Sp. in Zg. Ščavnica na hribu nad dolino istoimenske reke zgradili leseno kapelo, nato pa med letoma 1693 in 1705 sedanjo cerkev sv. Ane, ki je bila nato v 19. stoletju kar dvakrat obnovljena. Na podlagi poročil v vizitacijskih zapisnikih 17. in 18. stoletja je imela podružnična cerkev sv. Ane "in Kriechenberg" oziroma "na Kreperku" leta 1764 tri oltarje: veliki oltar sv. Ane ter stranska oltarja, posvečena sv. Devici Mariji in sv. Florjanu, tabernakelj, spovednico, prižnico, zakrstijo in s pločevino obit zvonik s tremi zvonovi, pokopališče brez grobov in hišo za kurata. Tedaj je bila podružnica cerkve Marije Vnebovzete v Apačah, medtek ko je bila župnijska cerkev v Apačah pod odvetništvom gospoščine Negova, ki je bila v tem času v lasti državnega grofa Trautmannsdorfa. Stubenberški s Cmureka kot cerkveni odvetniki bi utegnili biti naročniki gradnje cerkve na prelomu 17. v 18. stoletje, morda pa tudi vsaj dela cerkvene opreme. Usoda treh oltarjev ni znana, saj sedanja oprema ne more biti identična s tisto, ki jo je zabeležil vizitator.
